Moram povedati, da so me te francoske slaščice popolnoma zasvojile. Tokrat sem se udeležila seminarja za minjone. Vsi nazivi za minjone so v glavnem francoski, zato bom jaz malo po svoje razložila kakšni minjoni so to.
Najprej si poglejte končni izgled celodnevnega dela našega mojstra. Seveda je imel vso pomoč nas tečajnikov.
.
.
.
.
.
.
.
.
Tile minjoni se imenujejo CHOU-CHOU, po francosko, drugače pa so to kroglice iz paljenega testa, napolnjene z vanilijevo kremo, pomočene v karamel in dekorirane z mandljevimi lističi.
So krasni, zelo dobri.
.
.
.
.
.
.
.
.
Zame najbolj delikatni so bili minjoni, ki se imenujejo DUKAT. Tukaj pa mislim , da res potrebuješ kar precej vaje, da ti uspejo, kot so našemu mojstru. Zelo pomembno je, da imaš kvalitetno čokolado, jo primerno temperiraraš in pravilno naliješ v modelčke. V te čokoladne košarice nabrizgamo pistacijevo kremo in okrasimo z pistacijami, jagodami in čokolado.
So mamljivi, mar ne?
.
.
.
.
.
.
.
.
Najboj enostavni so mi bili minjoni SADNE TARTELETTE, to so košarice, nadevane z mandljevo kremo, kot končno kremo pa nadevamo vaniljevo kremo in okrasimo z višnjo ali češnjo. Da pa zgleda še bolj slastno, jih premažemo z vročo marelično marmelado.
Ali opazite kateri so premazani?
.
.
.
.
.
.
.
.
Nenavadni in najboljši pa so bili FLORI. To so minjoni, ki imajo za podlago posebno mandljevo testo, ki ga izrežemo z krogci. Na krogce damo pomarančno creme brulee , to je posebna krema z želatino, ki jo najprvo spečemo v majhnih modelčkih, nato pa damo v zmrzovalnik in nato sestavimo minjone, ki jih poljubno okrasimo. Mi smo jih s kavino masleno kremo in zrcalno glazuro.
Ti minjoni so res prekašali vse, čeprav so bili vsi fantastični.
.
.
.
.
.
.
.
.
Za konec pa še ena slikca našega mojstra, kako skrbno zlaga svoje izdelke. Pri tem so se nam že kar pošteno cedile sline, predno smo se lahko zapodili na preostale minjone. Tudi domov smo jih odnesli, da smo pokazali, kaj nam je v tej lepi nedelji uspelo narediti.
.
.
.
.
.
.
.
.
Ker sem zelo navdušena nad francoskimi slaščicami, sem se zopet udeležila seminarja gospoda Naser Gashija in sicer so bile na sporedu torte. To niso bile naše klasične torte z biskvitom in kremo, pač pa se za podlago oziroma obod uporabljajo biskvit jocondo (prevladujejo mandli v prahu) in limonin ali lešnikov dacquoise (prevladujejo lešniki ali mandli in limonina lupina), za kreme pa se uporabljajo kostanjev mousse in lešnikova bavarska krema ali pa limonin suprem z malinovim želejem in malininim creme bruleejem.
Torte so bile slastne in osvežujoče.
Pa si oglejte nekaj utrinkov.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
Moram povedati, da je seminar tokrat obiskalo več moških kot žensk in je bilo ozračje zelo prijetno. Neverjetno kako so se moški ujeli in pomagali našemu mojstru, tako da jih je bilo užitek gledati in so prav popestrili seminar.
Naredili smo tudi torto OPERO, ki jo marsikdo že pozna, a zame je bila ta vrhunska, iz rok mojstra francoskih slaščic. Pa si jo oglejte:
.
.
.
.
.
.
.
.
Za konec pa še slika našega mojstra, ki je spretno zavihtel torto OPERO v roki in v šaljivem duhu zaključil seminar.
.
.
.
.
.
.
.
.
Na seminarju sem se veliko naučila, ker gospod Gashi ne skriva slaščičarskih skrivnosti in poudarja stvari, ki so pomembne, da taka sladica uspe. Izbere tudi vse, od okraskov, ki jih lahko izdelamo sami, glazur, predvsem pa različih vrst moussov in različnih bavarskih krem.
Seveda pa moram nekaj poudariti. Če želiš res ustvariti take sladice ali torte, si moraš vzeti čas, saj so to vrhunske slaščičarske mojstrovine, brez praškov ali kakšnih hitro pripravljenih krem. Moraš jih delati s srcem in spoštovati to delo, saj pri pripravi zahtevajo celega človeka.
Danes smo imeli posebni praznik, saj sva bila z možem krstna botra njegovemu nečaku Anžetu. Anže bo star štiri mesece in je zelo priden dojenček, le pri samem obredu se je malo oglasil, da smo vedeli, da je tudi on prisoten.
Za to priložnost sem mu izdelala torto, prav posebno zanj, da ga bo čuval angelček.
.
.
.
.
.
.
.
.