Začelo se je novo leto in zopet so tukaj razna praznovanja in okrogle obletnice.

Tokrat sem za znanko, ki je praznovala 70 obletnico, delala torto, ki naj bi ji jo podarili vnučki. Ker mi je zaupala, da je gobarka, sem ji naredila jurčke in mušnice, ki sem jih postavila v obroč košarice. Na jurčke so se prikradli tudi polžki, a so se le smejali. Ker je želela del čokoladne in del sadne torte z jagodami, sem dodala na sadni del  tudi posušene jagode, ki sem jih letos prvič zasledila v Merkatorju in so odlične.

No, takšen je pač bil moj začetek leta, malo sem prehitela letne čase, a ljubitelji slaščic znamo improvizirati.

Za ljubitelje pit vam tokrat predstavljam nekaj sodobnih, seveda francoskih,  saj sem zopet obiskala seminar gospoda Naser Gashija.

Njegovi seminarji me vedno bolj privabljajo, saj se na njem ne naučimo samo slaščičarskih mojstrovin, pač pa tudi, kako vsi pripomočki v kuhinji in sama kuhinja po uporabi ostanejo čisti. Gospod Naser je velik redoljub in ljubitelj čistoče. Njegova delovna površina je vedno čista, kot tudi vsi ostali pripomočki. Nikoli ne ostane gora nepomitih posod in pripomočkov, vse vedno sproti očisti. Seveda tudi mi priskočimo na pomoč, da nam ostane več časa za njegovo učenje.

Moram reči, da sem privzela te njegove navade, saj so enostavne, hitre, sploh pa so pri tem delu  zelo pomembne.

Pa dovolj teh podrobnost. Naj vam predstavim te sodobne pite.

Zelo sočna in mamljiva je PRESTIŽNA PITA S FIGAMI

Pita ima osnovno krhko testo za pite, nadevana je z dušenimi figami-svežimi, nato pa še z kremo chibouste, ki zahteva posebno pripravo in jo nato damo na dušene fige. Kremo posujemo s sladkorjem, ki ga zažgemo, da potemni, nato pa še dekoriramo s svežimi figami.

Pa si oglejte še kako zgleda na krožničku.

Naslednja pita se je imenovala NUZI.

Sestavljena je iz testa sable breton (francosko), nekakšno krhko testo, drugačno kot za ostale pite, limoninim creme bruleejem, malininim italijanskim meringuejem ter dekoracijo iz malin. Mene je bolj spominjala na torto. Bila je zelo osvežujoča.

Slikca kako je nastajala:

Pa še končni izdelek.

Najbolj sočna pa zgleda pita JETA.

Sestavljena je iz osnovnega krhkega testa, mandljeve kreme s pistacijami, grenivk, hrušk in dekoracije s pistacijami.

Tukaj smo bili presenečeni, ko je naš mojster odprl lonček z rdečo grenivko. Vprašali smo ga, če obstajajo grenivke v konzervi, saj so bile očiščene tako, da ni bilo niti najmanjše sledi o beli grenki kožici. Mojster se je samo zasmejal ter dejal, da jih je prejšnji dan ves dan čistil.  Skoraj bi mu verjeli, ko je v roke vzel grenivko in nam pokazal, kako bo tudi nam uspelo. Moram reči, da je zelo enostavno, če ti nekdo pokaže.

Ta grenivka je bila v kombinaciji s hruško prav božanska.

.

No zadnja pa je bila najbolj klasična JABOLČNA PITA NA MOJ NAČIN.

Bila je iz osnovnega krhkega testa, nadevana z jabolki v medu in kremnim prelivom.

Iz vseh teh kombinacij lahko sam ustvariš mnogo svojih pit,  da uporabiš sestavine, ki jih imaš pri roki. Seveda pa moraš osvojiti osnovno krhko testo.

Jaz jih bom kmalu probala, saj so mi nekaj posebnega. Za začetek jabolčno.

Upam, da so se vam kaj cedile sline.

Moram povedati, da so me te francoske slaščice popolnoma zasvojile. Tokrat sem se udeležila seminarja za minjone. Vsi nazivi za minjone so v glavnem francoski, zato bom jaz malo po svoje razložila kakšni minjoni so to.

Najprej si poglejte končni izgled celodnevnega dela našega mojstra. Seveda je imel vso pomoč nas tečajnikov.

Tile minjoni se imenujejo CHOU-CHOU, po francosko, drugače pa so to kroglice iz paljenega testa, napolnjene z vanilijevo kremo, pomočene v karamel in dekorirane z mandljevimi lističi.

So krasni, zelo dobri.

Zame najbolj delikatni so bili minjoni, ki se imenujejo DUKAT. Tukaj pa mislim , da res potrebuješ kar precej vaje, da ti uspejo, kot so našemu mojstru. Zelo pomembno je, da imaš kvalitetno čokolado, jo primerno temperiraraš in pravilno naliješ v modelčke. V te čokoladne košarice nabrizgamo pistacijevo kremo in okrasimo z pistacijami, jagodami in čokolado.

So mamljivi, mar ne?

Najboj enostavni so mi bili minjoni SADNE TARTELETTE, to so košarice, nadevane z mandljevo kremo,  kot končno kremo pa nadevamo vaniljevo kremo in okrasimo z višnjo ali češnjo. Da pa zgleda še bolj slastno, jih premažemo z vročo marelično marmelado.

Ali opazite kateri so premazani?

Nenavadni in najboljši pa so bili FLORI. To so minjoni, ki imajo za podlago posebno mandljevo testo, ki ga izrežemo z krogci. Na krogce damo pomarančno creme brulee , to je posebna krema z želatino, ki jo najprvo spečemo v majhnih modelčkih, nato pa damo v zmrzovalnik in nato sestavimo minjone, ki jih poljubno okrasimo. Mi smo jih s kavino masleno kremo in zrcalno glazuro.

Ti minjoni so res prekašali vse, čeprav so bili vsi fantastični.

Za konec pa še ena slikca našega mojstra, kako skrbno zlaga svoje izdelke. Pri tem so se nam že  kar pošteno cedile sline, predno smo se lahko zapodili na preostale minjone. Tudi domov smo jih odnesli, da smo pokazali, kaj nam je v tej lepi nedelji uspelo narediti.

Odkar sem bila na seminarju pri gospodu Naser Gashiju, mi žilica ni dala miru, da bi izdelala tiste slaščice v čašicah. Seveda sem jih malo skombinirala po svoje. So mi odlično uspele, tako da sem seminar stoprocentno izkoristila. Gospod Gashi ima sedaj svojo novo spletno stran (www.laganache.eu) in vam priporočam, da se jo splača pogledati. Jaz sem naredila štiri sladice v čašicah:

- skutin mousse z malinovim želejem, malino in jaconde biskvitom

- čokoladni mousse s tremi vrstami čokolade

- mascarpone kremo z jaconde biskvitom in kuhanimi marelicami z vaniljo in želejem iz marakuje

- bavarsko kremo z jaconde biskvitom, jabolkam kuhanim v karamelu ter pasijonkinim želejem

Pa si jih oglejte.

.

.

.

.

.

.

.

.

Ne da so lepe, so tudi zelo, zelo dobre. Zato se splača obiskati Gashijeve seminarje.

 Pozdravljeni zopet na mojem blogu. Že dolgo časa nisem napisala nobenega novega recepta, ker je bil pač čas počitnic, saj kar se tiče pisanja. Prav zato sem danes izbrala en nov preizkušen recept, ki bo všeč ljubiteljem sočnega peciva. Meni se zdi zelo dober, a je potrebno malo paziti na kalorije, torej si ga privoščimo res po koščkih.

Za testo:

75 g sladkorja

80 g mehke bele moke

3 jajca

Iz beljakov stepemo sneg, ki mu dodajamo sladkor in mešamo,  da postane zelo trd, nato dodajamo rumenjake, še malce premešamo in nato narahlo vmešamo še moko. Maso porazdelimo po peki papirju in pečemo 8 minut na 180 stopinj. Jaz vzamem biskvit iz pladnja ter ga še po vrhnji strani pokrijem s peki papirjem, nato pa še z mokro kuhinjsko krpo, da se ohladi in ne izsuši.

Za kremo:

100 g masla

30 g piškotnih drobtin

30 g zmletih orehov

100 g marmelade (najbolje jagodne)

70 g stopljene jedilne čokolade

1 žlica ruma

sladkorna voda z rumom za navlažitev biskvita

Penasto vmešamo maslo, mu primešamo stopljeno skoraj ohlajeno čokolado, nato še marmelado , drobtine, orehe in rum.

Ohlajeni biskvit po dolžini prerežemo(naredimo dve roladi), ga poljubno navlažimo in ga namažemo s kremo ter s peki papirjem trdno zvijemo, damo v štirioglat model, obtežimo in pustimo čez noč, da se lepo oblikuje. Nato ga odvijemo, tanko premažemo z vročo marelično marmelado in posujemo s sladkorjem v prahu.

Če želimo še lepši in boljši izgled, potem damo na začetek daljših robov biskvita marcipan ali pa naredimo belo črto s kremo iz 50g bele čokolade in 50 g smetane (to zavremo in ohladimo) in 50 g margarnine ali masla ter  vse skupaj kremasto vmešamo, nadevamo v brizgo in naredimo željeno debelo črto na prejšnji nadev in vse skupaj tesno zavijemo.Tega sem se poslužila tudi jaz in pride prav lepo.

Te mini roladice lahko postrežete tudi v okrasnih papirčkih, so zelo mamljive.