No pa je leto spet naokoli in že pričakujemo sv. Miklavža.
Za ta čas so primerni medenjaki in tudi jaz sem jh nekaj naredila.
Niso profesionalni, so bolj amaterski, vendar je važen namen.
No pa je leto spet naokoli in že pričakujemo sv. Miklavža.
Za ta čas so primerni medenjaki in tudi jaz sem jh nekaj naredila.
Niso profesionalni, so bolj amaterski, vendar je važen namen.
Po obisku Abrahama nas je obiskala še štorklja. Prinesla nam je malega Lovrota.
Mamica Renata in očka Janko sta presrečna in sta potočila kar nekaj solzic sreče. Seveda smo se jima pri tem pridružili vsi ostali.
Zakaj pa nebi enkrat za spremembo jokali od sreče, je fantastičen občutek.
Komaj čakam, da to majhno štručko prvič primem v naročje. Kot vse kaže bo to že jutri.
Še enkrat ” spat “. No pa ne recite, da nismo tudi babice neučakane!
V teh dneh je tudi našo hišo obiskal ABRAHAM.
Ker je ta naš Abraham še zlo aktiven, športen mož in si želi osvojiti severno steno Triglava, zame ni bilo težko izbrati motiva za torto.
Če mi jo je uspelo kaj približati pa ocenite vi, seveda , če poznate to zahtevno steno Triglava.
To je moja prva poročna torta.
Čeprav sem rekla, da poročnih ne bom delala, pa je bila tale izjema in ni oblečena v “ticino” maso kot so ponavadi vse poročne, saj s to maso lahko delaš res kar hočeš, da je torta kot iz škatljice.
Ker osebno te mase nimam rada, tudi ne delam z njo. Te torte so obmazane s smetano in mislim, da so prav tako lepe in da jih sveže marjetice še polepšajo.